Obiranje sadja je v tem obdobju najpomembnejše opravilo v nasadu oz. sadnem vrtu. Čas obiranja, ki je usklajen s stopnjo zrelosti plodov, posredno in neposredno vpliva na kakovost sadja in njegovo primernost za skladiščenje ter na uspeh pri prodaji. Predvsem nam mora biti jasen namen uporabe sadja, saj je od tega odvisna stopnja zrelosti, do katere ostane plod na drevesu.
Za takojšnjo porabo in predelavo lahko obiramo jabolka v času užitne zrelosti. V tem času plod optimalno razvije velikost, težo, aromo in okus. Za daljše skladiščenje pa je potrebno obrati jabolk nekoliko prej, to je v času tehnološke zrelosti.

Pri prezgodaj obranih plodovih se prekine razvoj plodu, zato so pridelki manjši, plodovi nimajo dovolj izgrajene kožice, so slabo obarvani in imajo slabše organoleptične lastnosti. Takšni plodovi med skladiščenjem hitreje izgubijo vodo, ne dozorijo do užitne zrelosti in so zelo občutljivi na pojav fizioloških in mikrobioloških bolezni.
Pri prepoznem obiranju plodovi predčasno odpadajo, izgubljajo vsebnost kislin in čvrstost ter prekomerno dihajo. Takšni plodovi prav tako niso primerni za skladiščenje.
Za določanje zrelosti jabolk se lahko uporablja več metod. V Sloveniji se za določanje okvirnih rokov obiranja jabolk in hrušk uporablja metoda Streifovega indeksa. Pri tej metodi se izmeri trdoto mesa (s penetrometrom), suho snov (z refraktometrom) in škrobni test (z jodovico). Iz teh podatkov se izračuna indeks, ki se potem primerja z večletnimi povprečnimi indeksi. Na osnovi vseh teh parametrov se določi optimalni čas obiranja za posamezne sorte. Optimalni roki za tržno zanimive sorte jabolk so objavljeni na spletni strani www.kmetijskizavod-nm.si
Ker pa se med posameznimi nasadi pojavljajo razlike v zorenju zaradi mikroklimatskih in talnih lastnosti, obloženosti dreves, starosti in različnih tehnologijah, priporočamo, da vsak sadjar spremlja zorenje sort v svojem nasadu. Za ta namen je najprimernejša metoda škobnega testa. Zato potrebujemo jodovico (3g joda in 10g kaliumjodida na 1 l destilirane vode), ki jo dobimo v lekarnah in tabelo škrobne lestvice, ki jo dobite na enotah Kmetijske svetovalne službe.

Z rezultati škrobnega testa si pridobimo občutek, kateri plodovi so primerni za obiranje. Optimalni čas obiranja plodov za skladiščenje je, ko se 40 – 60 % škroba spremeni v sladkor, odvisno od načina skladiščenja in sorte. Optimalni čas za predelavo pa, ko se spremeni 70-90 % škroba.
Pri obiranju moramo biti pozorni tudi na steklavost plodov. Pri tem pojavu se sok zlije iz celic, zaradi česar so plodovi manj obstojni. Pri občutljivih sortah kot so Gloster, Mutsu, Fuji…, delamo kontrolo tako, da nekaj plodov prerežemo. Če se je celični sok razlil na tretjini površine prerezanega dela, je potrebno takšne plodove čim prej obrati in jih 5 –7 dni pustiti na temperaturi 15 –180C in šele nato skladiščiti.

Veliko pozornost moramo nameniti pravilnemu in pazljivemu obiranju. Po obiranju poskrbimo, da bodo plodovi čim prej vskladiščeni. V klet ali hladilnico sodijo le jabolka prve kvalitete. Jabolka, ki so prezrela, deformirana, neobarvana ali poškodovana, je potrebno dati čim prej v prodajo ali pa jih predelati.