V zadnjih dvajsetih letih smo priča negativnim spremembam v kmetijski pridelavi. Soočamo se z zaraščanjem kmetijskih zemljišč, nizko samooskrbo s hrano in uvozom živil neznanega izvora slabše kvalitete. Še posebej zaskrbljujoče je, da se kmetijska znanja izgubljajo, saj se ne prenašajo več tako kot včasih, iz starejših generacij na mlajše rodove. Uspešne izkušnje iz preteklosti pri delovanju šolskih vrtov nam dajo misliti. Ali ni naše poslanstvo, da damo mlajšim rodovom osnovna znanja iz pridelave hrane in uživanja kvalitetnih živil?
V sadjarskem društvu Bele krajine si prizadevamo za vzpostaviti sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami pri prenosu sadjarskih znanj.
Na območju Bele krajine lahko uspeva okrog 35 različnih sadnih vrst. Velika pestrost ponuja veliko poučnih vsebin, ki jih je potrebno nadgraditi z znanji o sožitju vseh živih bitij in upoštevanjem biotske pestrosti. V tem smislu je pomembno sodelovanje z drugimi društvi, kot so čebelarji, naravovarstveniki in društvi za ekološko kmetovanje. Sadjarstvo je tudi pomembna kmetijska panoga, ki ima tradicijo in lahko mladim ponudi razvojne možnosti. Sadjarji vemo, da se je za dober uspeh v sadjarski pridelavi potrebno potruditi pri zasnovi nasada ter vzgoji in oskrbi dreves v mladostnem obdobju. Podobno je pri vzgoji in oblikovanju osebnosti otrok. Znanje, ki jim ga bomo vcepili v mladosti, se bo obrestovalo v kasnejšem obdobju. Sadjarstvo ponuja veliko poučnih izobraževalnih vsebin, ki mlade navajajo k opazovanju in spoštovanje narave, spoznavanju biotske raznovrstnosti, razvijanju delovnih navad in ročnih spretnosti, samostojnosti, vztrajnosti, gospodarnosti, spoznavanju zdrave prehrane, medgeneracijskemu sodelovanju, medsebojni pomoči.
V kolikšni meri bomo pri tem uspešni, pa je odvisno tudi od sodelovanja pedagoških delavcev in sadjarjev ter inštitucij, ki skrbijo za izobraževanje mladih.
Ker ne moremo upati na velike premike pri uvajanju kmetijskih vsebin v osnovne šole, je pomembno predvsem okrepiti obstoječe sodelovanje pri organizaciji sadjarskih razstav, naravoslovnih dnevih in vodenih ogledih učnih vrtov.
Sadjarji si želimo tudi sodelovanja pri oblikovanju šolskih vrtov. Predlagamo, da bi se s tovrstnimi vsebinami najprej animiralo in seznanilo učitelje, ki imajo pomembno vlogo pri navduševanju mladih glede kmetijskih oz. sadjarskih vsebin. Na tem področju se pogreša tudi učno gradivo, ki bi bilo prilagojeno današnjim razmeram pridelave in potrebam otrok.
Sadjarji lahko sodelujemo pri oblikovanja šolskih vrtov, pri zasnovi sadjarskih krožkov, taborov in delavnic.
Zaželeno je, da so v okolici šole posamezne sadne rastline, ki dajejo lepši izgled, opozarjajo na pomen sadnih rastlin in predstavljajo učni ter bivalni prostor v naravi.
Velikega pomena je povezovanje, sodelovanje in spoštovanje vseh, ki si prizadevamo, da bi mlajšim rodovom predali svoje znanje. V različnih obdobjih zgodovine so imeli šolski vrtovi pomembno vlogo pri izobraževanju mladih. Iz šolskih vrtov iz preteklosti se lahko marsikaj naučimo, predvsem spoštovati bogato delovanje in znanje naših prednikov.
V zadnjih dvajsetih letih smo priča negativnim spremembam v kmetijski pridelavi, ki se odraža v nizki samooskrbi. Zaskrbljujoče je tudi, da imajo mladi vse manj splošnega znanja o kmetijski pridelavi. Ponovno se začenjamo zavedati, da je na tem področju potrebno nekaj storiti.
Učni vrt dr. Derganca v Semiču, ki je rezultat sodelovanja med občino, sadjarji, paraplegiki, čebelarji in vinogradniki, je v veliki meri namenjen izobraževanju mladih.
